Slovenija z letom 2025 uvaja novo pravico delavcev – zimski regres, ki ga določa Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Gre za denarni prejemek, ki se izplača ob koncu leta in je po naravi podoben letnemu regresu, vendar je urejen kot samostojna zakonska pravica delavca.

Do zimskega regresa so upravičeni vsi zaposleni v zasebnem in javnem sektorju. Pravica je vezana na posameznega delodajalca, zato se pri zaposlenih z več zaposlitvami presoja ločeno za vsakega delodajalca. Zimski regres je določen v fiksni višini polovice minimalne plače in mora biti izplačan v denarju.

Delavec je upravičen do sorazmernega dela zimskega regresa, kadar v koledarskem letu ni zaposlen pri delodajalcu celotno leto ali kadar dela krajši delovni čas. Sorazmernost se ne uporablja v primerih krajšega delovnega časa zaradi posebnih zakonskih okoliščin (npr. invalidnost, starševstvo). Pri tem se v zvezi z zakonom odpirata dve pomembni vprašanji: prvo zadeva način izračuna sorazmernosti, saj ni določeno, ali se bo upošteval dejanski čas zaposlitve po dnevih ali analogija izračunavanja regresa za letni dopust iz ZDR-1, kjer velja pravilo 1/12 za vsak dopolnjen mesec zaposlitve. Drugo vprašanje pa je, ali bo delodajalec dolžan izplačati sorazmerni del zimskega regresa tudi delavcem, ki so bili v letu 2025 pri njem zaposleni, vendar jim je delovno razmerje prenehalo še pred uveljavitvijo zakona, saj prehodne določbe tega ne urejajo izrecno; pri tem je treba upoštevati tudi ustavno načelo prepovedi retroaktivnosti, ki praviloma preprečuje nalaganje obveznosti delodajalcem za obdobje pred začetkom veljavnosti zakona.

Zimski regres mora biti izplačan najpozneje 18 dni po izplačilu plače za november, oziroma naslednji delovni dan, če je rok dela prost. V zasebnem sektorju je možen zamik izplačila zaradi nelikvidnosti delodajalca, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega leta; v javnem sektorju zamik ni mogoč. Za leto 2025 veljajo prehodna pravila: četrtina zimskega regresa se lahko izplača do 18. decembra 2025, preostanek pa do 31. marca 2026, z možnostjo podaljšanja roka zaradi nelikvidnosti.

Zimski regres ima ugodnejšo davčno obravnavo, saj se do višine polovice minimalne plače ne všteva v davčno osnovo za dohodnino. Pri tem se upošteva tudi omejitev glede kumulacije z nagrado za poslovno uspešnost. Če delodajalec izplača višji znesek, se razlika obravnava kot plačilo za poslovno uspešnost in se ustrezno obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja. Do zakonsko določene višine se od zimskega regresa prav tako ne plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki pa se obračunajo od morebitnega presežka. Če se zimski regres izplača v več delih, se ob zadnjem izplačilu preveri skupni znesek in se od presežka obračunajo pripadajoči prispevki.

Zimski regres tako predstavlja novo pravico iz delovnega razmerja, do katere so upravičeni vsi zaposleni, po drugi strani pa ustvarja novo finančno obveznost za delodajalce.

Pri strokovni implementaciji zimskega regresa in nagrad ter pri drugih vprašanjih s področja delovnega prava sta vam na voljo odvetnika Žiga Sternad in mag. Maja Skorupan, strokovnjaka za delovno pravo.