Svet kripto valut je kot Divji zahod. Pionirji raziskujejo nova ozemlja, pravil, ki se jih je treba držati, pa je malo. Gonilo razvoja so bili razvijalci in kriptografski-ekonomski-pravni-filozofski raziskovalci (Finney, Maxwell, Brown, Szabo ...). Z njihovega stališča je privlačnost tehnologije veriženja blokov prav v nedvoumnih in do skrajnosti transparentnih predpisov, pri čemer so vsa pravila delovanja znana vnaprej in neobhodna za vse. Na začetku je bila špekulantom glavna privlačnost kripto valut prav pomanjkanje davčnih predpisov, kar pa se sedaj spreminja.

Med digitalna sredstva z imenom virtualne valute oz. kripto imetja, ki navadno temeljijo na kriptografiji in tehnologiji razpršene evidence, uvrščamo tako plačilne kripto valute, kot najbolj razširjeno obliko virtualnih valut (npr. bitcoin), kot tudi vse druge oblike kriptografskih žetonov (npr. funkcijski (utility) žetoni, upravljavski (governance) žetoni, naložbeni žetoni, hibridni žetoni). Virtualne valute v primerjavi z drugimi oblikami premoženja predstavljajo velik izziv za različne regulatorje po svetu zaradi svojih posebnih tehnoloških lastnosti.

Z vidika enakega obravnavanja obdavčitve dohodkov zavezancev je lahko problematična obdavčitev dobička fizičnih oseb iz naslova trgovanja z virtualnimi valutami, ko trgovanje doseže prag dejavnosti medtem ko dobiček ni obdavčen, ko trgovanje ne dosega praga dejavnosti. Trenutni Predlog davčne zakonodaje bi to deloma odpravil.

Davčna osnova pri poslovanju z virtualnimi valutami se določi glede na tržno vrednost virtualne valute. Lastnosti virtualnih valut, ki sta pomembni z vidika obdavčenja, sta zato tudi nihanje vrednosti virtualnih valut in njihova manjša likvidnost v primerjavi s tradicionalnimi valutami. Dohodek se običajno ustvari v virtualni valuti, davčni zavezanec pa mora plačati davek EUR in to pogosto v trenutku, ki je drugačen od pridobitve dohodka. Pri tem se lahko zgodi, da se vrednost virtualne valute od trenutka, ko oseba prejme dohodek (in se ugotovi davčna obveznost), do trenutka, ko mora davek plačati, bistveno spremeni. Davčni zavezanci zato nosijo tako tečajno tveganje kot tudi tveganje, da zasluženih virtualnih valut ne bodo uspeli pretvoriti v EUR, oziroma da pri prodaji virtualnih valut ne bodo našli kupca, ali da zaradi majhne globine trga dosežejo pri večjih količinah zelo nizko ceno. Dodatno komplikacijo lahko prinese omejitev razpolaganja z dohodkom iz virtualne valute, medtem ko se za namene obdavčitve šteje, da je dohodek že prejet.

V nasprotju z rudarjenjem, ki služi za preverjanje transakcij z reševanjem velikega števila matematičnih problemov, je z zastavljanjem (Staking) zagotovljen tako imenovani dokaz o vložku (Proof of stake-PoS)[1]. Čeprav je za Staking potrebnih manj vlaganj v vire kot za rudarjenje, je ekonomska dejavnost Staking podobna rudarjenju, zato bi morale veljati enake davčne posledice. Glede nato, da Staking pridobiva na veljavi, obstaja tu priložnost za Slovenijo, da uvede ugodno davčno zakonodajo za to dejavnost in privabi nove investitorje.

Posojanje kripto valut je posojanje od osebe do osebe, ki neposredno povezuje posojilojemalce in posojilodajalce. Platforme za kripto posojila kot zavarovanje sprejemajo različne vrste kripto valut, v zameno pa posojilojemalcem dajo bodisi denar bodisi kripto valuto. Pojasnilo FURS trenutno ne zajema opisa načina obdavčenja takšnega nadomestila.

Decentralizirane avtonomne organizacije (DAO) so najnovejši trend zbiranja denarja in povezovanja ad hoc skupnosti za poslovne ali dobrodelne cilje. DAO je organizacija, ki je v kolektivni lasti svojih članov ter jo upravljajo in vodijo pametne pogodbe, ki se izvajajo prek tehnologije veriženja blokov. DAO ima lahko pravno obliko (običajno fundacija, LLC ali LLP) oz. je brez pravne oblike. Po pojasnilu FURS[2] je za opredelitev vrste kriptografskega žetona (naložbeni, uporabniški ali plačilni oz. kripto valute) ključna presoja njegove vsebine. Pri ugotavljanju vsebine pa se upoštevajo pravice, ki jih žeton daje njegovemu imetniku. Ključno za davčne namene je torej vprašanje ali se žeton uporablja še za kaj drugega kot za zbiranje sredstev in špekulacije?

Določene menjalne platforme kripto valut ali investicijske platforme hranijo podatke zgolj kratek čas. Lahko se zgodi da menjalna platforma ne obstaja več, ko želi posameznik pripraviti davčno napoved. Za posameznika je zato pomembno, da vodi ločene evidence za vsako transakcijo s kripto valutami, kar vključuje: vrsto kripto valute, datum transakcije, ali je bila kripto valuta kupljena ali prodana, število enot, vrednost v EUR (glede na datum transakcije), skupno število enot imetja, bančne izpiske in naslove digitalnih denarnic.

Z razmahom naložb v kripto valute se povečuje potreba po davčnem poročanju. FURS je dolžan izobraževati vlagatelje v kripto valute -  vključno z izplačevalci dohodka - in zagotoviti, da imajo vse strani informacije, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje davčnih obveznosti. Lahko ugotovimo, da je veliko informacij že na voljo. Čeprav davčni predpisi o poročanju o kripto valutah še niso v celoti pojasnjeni in se bodo sčasoma verjetno razvijali, morajo vlagatelji še naprej upoštevati obstoječa davčna pravila. Poleg tega morajo investicijske platforme kripto valut, kot so menjalne platforme, poiskati učinkovite rešitve za davčno poročanje, ki bodo njim in njihovim vlagateljem omogočile, da ostanejo skladni s predpisi pred prihajajočimi regulativnimi valovi.

[1] Več o razlikah med PoW in PoS na https://www.bitdegree.org/tutorials/proof-of-work-vs-proof-of-stake/

[2] Pojasnilo FURS z dne 25.8.2021, Davčna obravnava javne ponudbe naložbenih kripto žetonov

VIR: revija Pravna praksa, št. 20/2022

Avtorja: