Državni zbor je decembra 2021 sprejel prenovljeni Gradbeni zakon (GZ-1), ki se začne uporabljati s 1. junijem 2022. Prenovljeni GZ-1 vsebuje veliko novosti, predvsem na področju pridobitve uporabnih in gradbenih dovoljenj ter na področju legalizacije črnih gradenj.

Po določbah GZ-1 bo investitor lahko na lastno odgovornost prijavil začetek gradnje objekta in začel z gradnjo objekta že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, pod pogojem, da ne gre za objekt z vplivi na okolje oziroma objekt, ki potrebuje presojo sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave (četrti odstavek 5. člena GZ-1). Pravnomočnost gradbenega dovoljenja pa bo eden izmed pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 85. člena GZ-1).

GZ-1 bo med začasne objekte poleg začasnega sezonskega objekta vključil tudi začasni skladiščni objekt (za obdobje treh let), začasni gradbiščni objekt (za čas gradnje objekta) in pa začasni nujni objekt (za čas trajanja naravne in druge nesreče oziroma višje sile, a najdlje za tri leta) (prvi odstavek 4. člena GZ-1). Začasni nujni objekt in začasni gradbiščni objekt bosta lahko v neskladju s prostorskim izvedbenim aktom (četrti odstavek 4. člena GZ-1), vendar pa bodo morali vsi začasni objekti biti skladni z veljavnimi standardi, ki urejajo jeklene in aluminijske konstrukcije, začasne konstrukcije, ali ki urejajo zdravstvene in varnostne zahteve objektov za bivanje (peti odstavek 4. člena GZ-1).

GZ-1 pa bo ponovno uvedel obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja za odstranitev zahtevnih in manj zahtevnih objektov, ki se dotikajo objekta na tuji sosednji nepremičnini ali so od njega oddaljen manj kot en meter (prvi odstavek 5. člena GZ-1). Razlog za ponovno uvedbo te obveznosti je v vplivu takšne rušitve na sosednje objekte. S predvideno obveznostjo pridobitve gradbenega dovoljenja pa bo tako omogočeno sodelovanje stranskih udeležencev v postopkih, ko bi lahko rušitev vplivala na njihove pravice in pravne koristi.

GZ-1 bo po novem vseboval tudi definicijo manjše rekonstrukcije, ki bo omogočala manjše konstrukcijske posege v objekte, ki presegajo vzdrževalna dela. GZ-1 bo omogočal, da se bodo manjše rekonstrukcije lahko opravile brez pridobitve gradbenega dovoljenja (le s prijavo začetka gradnje), na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva (prvi odstavek 7. člena GZ-1). Povod za to spremembo je staranje populacije in zahteva po univerzalni dostopnosti objektov, skladno s katero je treba v čim večji možni meri dopustiti gradnjo dvigal pri obstoječih objektih, a ob tem ohraniti zagotavljanje ustrezne varnosti in tehnične ustreznosti.

Novost GZ-1 je tudi ta, da plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč šele pogoj za prijavo začetka gradnje (četrta alineja prvega odstavka 76. člena GZ-1).

GZ-1 bo investitorjem enostanovanjske stavbe omogočil, da bodo lahko podali zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja tudi, če stavba nima izvedenega oziroma dokončanega ovoja (fasade). Namesto dokazila o zanesljivosti objekta bo moral investitor poleg projektne dokumentacije izvedenih del, priložiti le izjavo nadzornika in vodje nadzora, da so dela končana v skladu z gradbenim dovoljenjem in da objekt izpolnjuje bistvene zahteve. Investitor bo moral nato opraviti zahtevana dela vsaj v treh letih po izdaji uporabnega dovoljenja (peti odstavek 80. člena GZ-1).

Po novem bo vzpostavljena tudi pravno domnevo izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja pred 1. 6. 2018, kar bo z izjavo moral potrditi pooblaščeni strokovnjak, stavba pa bo morala biti vpisana v kataster nepremičnin (prvi in drugi odstavek 149. člena GZ-1). Na zahtevo lastnika objekta bo pristojni upravni organ lahko izdal odločbo, da ima stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu (četrti odstavek 149. člena GZ-1).

GZ-1 bo omogočil tudi legalizacijo dela objekta (prvi odstavek 145. člena GZ-1). Legalizacija bo (ob izpolnjevanju ostalih pogojev iz prvega odstavka 145. člena GZ-1) mogoča, če je bil objekt, del objekta oziroma rekonstrukcija objekta, izvedena vsaj do faze grobih gradbenih del pred uveljavitvijo (do 1. 6. 2022 še veljavnega) GZ (tj. do 17. 11. 2017), zahteva za legalizacijo pa vložena v roku petih let od začetka uporabe GZ-1 (tj. do 1. 6. 2027).

In še, po novem bo lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice, zahteval izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja, če ta od 1. 1. 2005 (prej 1. 1. 1998) obstaja v bistveno enakem obsegu, ima bistveno enako namembnost in izpolnjuje pogoje, določene v drugem odstavku 146. člena GZ-1. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja pa bo veljalo pogojno in ga bo upravni organ lahko razveljavil na zahtevo vlade ali občine brez odškodninske odgovornosti, če bo to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa (ob neposredni ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov okolja). Razveljavitev pa ne bo mogoča, če bo ogroženost mogoče odpraviti z drugimi milejšimi sredstvi (šesti odstavek 146. člena GZ-1).

Ostale ključne novosti so tudi možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z ZUP, načelo trajnostnega in krožnega gospodarstva - možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, vzpostavitev v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje v primeru naravne in druge nesreče in eGraditev ter eProstor, ki omogočata poslovanje v elektronski obliki.

Za vsa morebitna dodatna pojasnila ali podrobnejše informacije se lahko obrnete na naša strokovnjaka: