Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetim z zahtevama Skupine poslank in poslancev Državnega zbora in Zagovornika načela enakosti, na seji 16. oktobra 2024 z odločbo, opr. št. U-I-418/20, U-I-847/21 z dne 16.10.2024, odločilo, da je Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) deloma (v 5., 6., 8., 12., 22., 23. in 24. členu) v neskladju z Ustavo RS, v kolikor do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) niso upravičene ženske, ki živijo v istospolni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in samske ženske.

Zakonska ureditev OBMP

ZZNPOB ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničevati svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok (1. člen ZZNPOB).

Zakonodajalec je pri ureditvi OBMP izhajal iz koncepta medicinske neplodnosti, ki jo je na podlagi ZZNPOB mogoče ugotavljati le pri raznospolnem paru, dostop do postopkov OBMP pa v 5. členu ZZNPOB (v zvezi z 6., 8., 12., 22., 23., 24. in 42. členom ZZNPOB) pa omejeval z dvema pogojema: (1) da gre moškega in žensko, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in (2) ki glede na izkušnje medicinske znanosti ne moreta pričakovati, da bi dosegla zanositev s spolnim odnosom, in jima ni mogoče pomagati z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti.

S tako ureditvijo je zakonodajalec poskušal zagotoviti varstvo koristi otrok, ki naj bi bila po oceni zakonodajalca v času sprejemanja ZZNPOB varovana le, če odrašča v tradicionalni družini očeta in matere.

Presoja Ustavnega sodišča RS

Ustavno sodišče RS je zgoraj povzeto zakonsko ureditev OBMP presojalo na podlagi pobud za oceno ustavnosti ki sta jih vložili Skupina poslank in poslancev Državnega zbora ter Zagovornik načela enakosti.

Ustavno sodišče RS je v odločbi ugotovilo, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s človekovo pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok iz 55. člena Ustave RS, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP-ja izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.

Na podlagi prvega odstavka 14. člena Ustave RS so namreč vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Ustavno sodišče RS je pri presoji neustavnosti izpostavilo, da človekova pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok iz 55. člena Ustave RS posamezniku zagotavlja svobodno odločanje o tem, ali bo za časa svojega življenja imel otroke ali ne, kdaj se bo odločil postati starš in koliko otrok bo imel, oziroma svobodno uveljavljanje svoje volje o tem, ali bo imel otroke, kdaj in koliko jih bo imel. V zvezi s tem je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da pravica iz 55. člena Ustave RS zajema tudi pravico do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, zaradi česar mora država zagotavljati dostopnost zdravstvenih in drugih storitev za uresničevanje teh pravic.

Po stališču Ustavnega sodišča RS pravici do svobodnega odločanja o rojstvih otrok iz 55. člena Ustave RS stoji nasproti pozitivna obveznost države, da posameznicam, posameznikom in parom omogoči uporabo zanesljivih tehnik, ki jih na področju OBMP razvija medicinska znanost, pri čemer zakonodajalec uživa določeno prosto polje presoje. Vendar pa Ustava RS ne vsebuje pozitivne obveznosti zakonodajalca, da vsakomur omogoči (v določenem trenutku po stanju znanosti in stroke) vse biomedicinsko izvedljive postopke OBMP, niti Ustava RS nikomur ne zagotavlja pravice do otroka.

Prav tako po stališču Ustavnega sodišča RS iz 55. člena Ustave RS ne izhaja zahteva, da morajo biti postopki OBMP dostopni zgolj osebam ali parom, ki so medicinsko neplodni. 

Glede na to, da po ZZNPOB postopki OBMP niso omogočeni samskim ženskam in ženskam v istospolnih parih, je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da gre za različno obravnavanje teh oseb v primerjavi z ženskami v raznospolnih parih. Dejanski položaji samskih žensk in žensk v istospolnih parih na eni oziroma ženske v raznospolnih parih na drugi strani so namreč po presoji Ustavnega sodišča RS v bistvenem enaki. Tako samske ženske kot istospolno usmerjene ženske in ženske v neplodnih raznospolnih parih namreč otroka ne morejo spočeti po naravni poti. Tudi z vidika varstva koristi otroka so istospolne družine po svojih bistvenih značilnostih primerljive s heterospolnimi.

Postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo je glede na biološke danosti in glede na veljavno zakonsko ureditev mogoče izvesti tudi pri ženski v lezbičnem paru in pri samski ženski, kar pomeni, da so glede oploditve z biomedicinsko pomočjo primerjani položaji v bistvenem enaki. Tudi zahteva, da samska ženska za dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo najprej poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, je po stališču Ustavnega sodišča RS v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo.

Na drugi strani je Ustavno sodišče RS, izpostavilo, da bi različnost položajev žensk v istospolnem oziroma samske ženske in žensk v raznospolnem paru, lahko utemeljili po merilu medicinsko neplodnost (ki je predvidena za dostop do OBMP), saj samska ženska oziroma ženska istospolni zvezi ne more spočeti otroka po naravni poti, vendar pa je poudarilo, da medicinska neplodnost ne more imeti odločilne teže pri presoji primerljivosti položajev, saj ne predstavlja ustavne zahteve za merilo dostopnosti do postopkov OBMP.

Razlikovanje med položaji v ZZNPOB tako posega v pravico do nediskriminatorne obravnave samskih žensk in žensk v istospolnih (zakonskih in zunajzakonskih) zvezah pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok (prvi odstavek 14. člena v zvezi s 55. členom Ustave RS), saj ne temelji na neki neosebni razlikovalni okoliščini, temveč izključno na spolni usmerjenosti oziroma zakonskem stanu, ki sta okoliščini iz prvega odstavka 14. člena Ustave RS.

Glede na to, da gre za poseg v človekovo pravico, je Ustavno sodišče v nadaljevanju presodilo ustavno dopustnost cilja izpodbijane ureditve, tj. varstvo koristi otroka, ki je v tem, da ima otrok, spočet s pomočjo oploditve z biomedicinsko pomočjo, dva starša, ne le enega. 

Tako določena korist otrok je po stališču Ustavnega sodišča RS lahko legitimen cilj ureditve, ki oploditev z biomedicinsko pomočjo omogoča le (istospolnim ali raznospolnim) parom, ne pa tudi samskim osebam. Izpodbijana ureditev tako zasleduje ustavno dopusten cilj le v primeru samskih žensk, ne pa tudi v primeru lezbičnih parov.

Vendar pa je Ustavno sodišče RS kljub legitimnosti cilja pri razlikovanju položaja samske ženske ugotovilo, da neenaka obravnava samskih žensk glede dostopa do OBMP ne prestane strogega testa sorazmernosti. Dosedanji argument zakonodajalca, tj. da je mogoče zagotoviti otrokovo največjo korist le, če otrok vselej odrašča z očetom, namreč po stališču Ustavnega sodišča RS ni zadostil ne nujnosti ne sorazmernosti izpodbijane ureditve. 

Sklepno

Odločba Ustavnega sodišča RS tako ne vzpostavlja pravice do otroka, temveč ugotavlja, da 55. člen Ustave RS ne postavlja dodatnih pogojev za uveljavljanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, zaradi česar ZZNPOB, s katerim se ta pravica uresničuje, samskim ženskam in lezbičnim ženskam, ki živijo v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, odreka dostop do OBMP, ter krši pravico samskih žensk in partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti do nediskriminatorne obravnave pri svobodnem odločanju o rojstvih otrok.

Ustavno sodišče RS je zato Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe Ustavnega sodišča RS v Uradnem listu Republike Slovenije. Kljub zakonski možnosti Ustavnega sodišča RS, da določi način izvršitve svoje odločbe, Ustavno sodišče RS z odločbo ni začasno poseglo v veljavno ureditev, saj je presodilo, da področje zahteva kompleksno pravno urejanje, v katerem se prepletajo vprašanja s področja več strok in znanosti. V izogib ohromitvi odločanja o OBMP je zato Ustavno sodišče RS odločilo še, da se do odprave neskladja besedilo ZZNPOB uporablja v nespremenjenem obsegu.