Dne 13. 7. 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B). Novela, ki prične veljati 1. 1. 2022, implementira številne pomembe spremembe in novosti v postopkih javnega naročanja, na katere morajo biti pozorni tako javni naročniki kot tudi vsi potencialni ponudniki.

Prva izmed pomembnejših sprememb je dvig mejnih vrednosti za uvedbo postopka javnega naročanja. Mejna vrednost za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj se zvišuje iz 20.000 EUR na 40.000 EUR, za javno naročilo gradenj pa iz 40.000 EUR na 80.000 EUR. Navedene mejne vrednosti pa se uporabljajo tudi v primeru razdelitve javnega naročila na sklope in javnega naročila živil, pri čemer je sedaj jasno določeno, da se za ta naročila upošteva vrednost 10.000 evrov brez davka na dodano vrednost. Zakonodajalec je s to spremembo želel predvsem spodbuditi lokalno gospodarstvo.

Pri postopkih javnih naročil male vrednosti imajo države članice do evropskih mejnih vrednosti določeno mero avtonomije, kako bodo uredile nacionalne postopke. Poleg nakupov blaga in storitev se bo v Sloveniji po novem tudi za gradnje uporabljal nacionalni postopek male vrednosti vse do evropskega praga. Mejna vrednost za javna naročila s področja gradenj se bo tako močno dvignila, saj se bo iz do sedaj veljavnega praga 500.000 EUR povzpela na 5,35 milijona EUR (brez DDV). Temu primerno je sedaj jasno navedeno tudi, da se nacionalni postopek naročila male vrednosti uporabi v vseh primerih, ko ni potrebno poslati obvestila v objavo Uradu za publikacije EU.

Novela prav tako uvaja štiri nove izjeme od uporabe pravil javnega naročanja, in sicer:

- javna naročila na splošnem področju, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali dajanjem predmeta takih javnih naročil v najem, drugi subjekti pa ga lahko prosto prodajo ali dajo v najem pod enakimi pogoji kot naročnik, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu EU;

- javna naročila blaga, ki so namenjena za protokolarna darila ali druge oblike izvajanja promocije Republike Slovenije, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu EU;

- javna naročila živil, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu EU;

- javna naročila storitev revidiranja obveznih revizij, kot so opredeljene v Zakonu o revidiranju, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu EU.

Za naročnike je pomembna tudi sprememba, da Ministrstvo za javno upravo odslej ne bo več presojalo, ali je nek subjekt oseba javnega prava in s tem podvržen določbam ZJN-3, temveč bo za to odgovoren vsak subjekt sam. Novela zavoljo pravne določnosti predpisuje še, da postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva v predrevizijskem ali revizijskem postopku v skladu z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Poleg tega se v besedilu zakona spreminja še izraz gospodarski subjekti z negativnimi referencami z izrazom gospodarski subjekti z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja.Spremenjen je tudi potek konkurenčnega postopka s pogajanji, ki se sedaj lahko ob določenih pogojih nadaljuje tudi tako, da naročnik ne objavi obvestila o naročilu in ponudnike le povabi k oddaji ponudb.

Po novem naročnik ne bo več zavezan objavljati informacij o nedokončanem postopku, dokazila v zvezi z razlogi za izključitev ne smejo biti starejša od 4 mesecev, šteto od roka za oddajo prijav ali ponudb, oziroma je pridobljen najpozneje v 90 dneh od roka za oddajo prijav ali ponudb. Prav tako lahko naročnik sedaj ponudbo zavrne, če predložena dokazila ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, očitne oziroma nebistvene napake v dokumentaciji pa lahko spregleda.

Poleg navedenega sta na novo določena še dva prekrška, za katera se lahko pravna oseba kaznuje z globo v višini od 10.000 EUR do 50.000 EUR, in sicer če določi ceno kot edino merilo za oddajo javnega naročila v primerih, ko to ni dovoljeno (četrti in osmi odstavek 84. člena ZJN-3) ter če ne vroči odločitve kandidatom in ponudnikom na način, kot je določen v desetem odstavku 90. člena ZJN-3. Z globo v višini od 25.0000 EUR do 100.000 EUR pa se kaznuje pravna oseba, če kot ponudnik ali kandidat pri javnem naročilu storitev ali gradenj med izvajanjem pogodbe ne obvesti naročnika o morebitnih spremembah informacij glede podizvajalcev. Uveden je tudi nov posebni člen glede zastaranja prekrškov, ki nastopi, ko pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga za zastaranje postopka o prekršku zahteva zakon.