Gospodarsko pravo

Odgovor

V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitve ali izvedbi gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z osebami javnega prava, ki so uporabniki državnega javnega proračuna (država, občine, javne agencije, skladi ipd.), se v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.

Navedeno ne velja v primeru, da se javno naročila nanaša na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo.

V primeru, da je naročnik ožji del občine (krajevna, vaška ali četrtna skupnost), lahko naročilo izvede samostojno, saj interventni zakon določa, da se določba, ki ureja postopke javnih naročil za potrebe ožjih delov občine, ki jih je do uveljavitve interventnega zakona izvajala občina, ne uporablja do 15. aprila 2021. Prav tako se ožji del občine za namene izračuna ocenjenih vrednosti javnih naročil do navedenega datuma šteje kot samostojni naročnik.

V konkretnem primeru se določbe Zakona o javnem naročanju ne uporabljajo, saj je interventni zakon posegel na področje javnega naročanja blaga in storitev ter določil, da se do 31. decembra 2021 Zakon javnem naročanju na splošnem področju uporablja zgolj za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 eurov za javno naročilo gradenj (splošna ureditev v 21. členu ZJN-3 navedena vrednostna praga sicer opredeljuje na 20.000 evrov oziroma na 40.000 evrov).

V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), se z dnem uveljavitve Zakona o izrednih ukrepih odloži izvrševanje sklepov o izvršbi. Davčni organ je tako lahko sklep izvršil po prenehanju veljave ukrepov, in sicer 31.05.2020.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, se je z dnem uveljavitve Zakona o izrednih ukrepih odložilo izvrševanje sklepov o izvršbi. Izvrševanje sklepa se je tako s strani banke prekinilo ter nadaljevalo po prenehanju veljave ukrepov, in sicer 31.05.2020. 

Izvrševanje sklepov o izvršbi se ni odložilo, če je šlo za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Vsi prejemki, izplačani na podlagi interventnega zakona (temeljni dohodek, nadomestilo za delo na čakanju in drugo), so bili izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in tudi iz davčne izvršbe.

Vsi prejemki izplačani na podlagi interventnega zakona so bili izvzeti iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja.

Sodišče je lahko odložilo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja za 4 mesece.

Ukrep se je uporabljal v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga je upnik vložil najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov, t.j. do dne 31.07.2020.

Štelo se je, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če je družba opravljala dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.

Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije niso mogli pravočasno objaviti poziva za vpis in vplačilo delnic, so morali to storiti najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov t.j. do 30.06.2020.

Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije niso mogli pravočasno sklicati skupščine, so jo morali sklicati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov, t.j. do 30.06.2020.

Zakon o interventnih ukrepih je določal, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če je za več kot en mesec zamujal z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi interventnih zakonov.

Domneva insolventnosti je veljala še štiri mesece po prenehanju ukrepov, t.j. do 30.09.2020.

Če je insolventnost nastala kot posledica razglasitve epidemije niste bili zavezani vložiti predloga za začetek prisilne poravnave oziroma predloga za začetek stečaja družbe. Navedeno je veljalo še tri mesece po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona, t.j. do 31.08.2020.

Štelo se je, da je bila insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če je družba opravljala dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.

V kolikor ste uveljavili pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, pravico do povračila nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, oprostitev plačila prispevkov ali izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, je potrebno v primeru, da ste v letu 2020 od dneva uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih delili dobiček, izplačali del plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Za upravičenega kreditojemalca se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (tudi samostojni podjetniki in zasebniki, ki opravljajo dejavnost), in ki se uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji.

Poroštvo RS je mogoče pridobiti za kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene po 12. marcu 2020 in najkasneje do 31. decembra 2020 z ročnostjo kredita, ki ne presega petih let in je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12. marca 2020 do uveljavitve zakona in izpolnjujejo pogoje po zakonu. Kredit ne sme biti namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

Ne. Pridobljeno poroštvo vam omogoča pridobitev kredita pod ugodnejšimi pogoji ali pridobitev kredita, ki ga sicer ne bi mogli pridobiti.

Zakon določa omejitve, in sicer lahko najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega odgovarja Republika Slovenija, znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019. 

V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

Republika Slovenija prevzema poroštveno zgolj v primeru, da se kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah in da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije. Kreditojemalec se prav tako na dan 12. marca 2020 ne sme šteti za neplačnika, pri čemer kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne sme imeti pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke. 

Kreditojemalec, pa tudi ne sme poslovati in ne sme biti registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (npr. Kajmanski otoki, Fidži, Panama), prav tako ne sme imeti lastnika iz takšne države ter mora imeti na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, pri čemer mora biti vključen tudi v sistem obveznega večstranskega pobota. 

V zgornjem primeru podjetje kljub negativnemu kapitalu lahko zaprosi za poroštvo za svojo kreditno obveznost, če izpolnjuje tudi ostale zakonske pogoje.

Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 ter zneska stroškov dela za leto 2019. Kreditojemalec mora opredeliti višino, ročnost in namen zahtevanega kredita. Kreditojemalec mora predložiti tudi izjavo, da bo kredit namenjen financiranju osnovne dejavnosti.

V primeru, da ima kreditojemalec tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev mora kreditojemalec predložiti tudi podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita.

Ne. Višina poroštva za posamezen kredit znaša 70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se uvršča med velika podjetja oziroma 80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja. 

V primeru postopnega odplačevanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere je RS prevzela poroštveno obveznost, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost RS kot poroka.

Ne. Za pridobljeno poroštvo se obračuna letna premija, ki se obračuna na podlagi bazične točke. Ena bazična točka je enaka 0,0001 višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem trenutku.

Če se kreditojemalec uvršča med mikro, mala in srednja podjetja znaša letna premija za prvo leto 25 bazičnih točk; za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk in za četrto in peto leto 100 bazičnih točk.

Če se kreditojemalec uvršča med velika podjetja znaša letna premija za prvo leto 50 bazičnih točk; za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk; za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.

Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po zakonu, veljajo za čas od vložitve vloge za odobritev kredita do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva naslednje prepovedi:

• prepoved izplačila dobička,
• prepoved izplačila nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva,
• prepoved nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter
• prepoved izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 je uvedel ukrep pregleda neposrednih tujih investicij, ki za investicije na določenih kritičnih področjih uvaja obveznost priglasitve tuje neposredne naložbe ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo.

Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj (vključno z vlagatelji iz EU) in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji, s pridobitvijo najmanj 10% udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah.

Ministrstvo odloča o tem, ali se neposredna tuja naložba odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije. Neposredna tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti in javnemu redu Republike Slovenije zlasti v primerih, ko učinkuje na (dejavniki tveganja):

– kritično infrastrukturo, bodisi fizično ali virtualno, vključno z infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi zemljišča in nepremičnine, ki so bistvene za uporabo takšne infrastrukture ali zemljišča in nepremičnine, ki se nahajajo v bližini takšne infrastrukture;
– kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009, vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo, nanotehnologijo in biotehnologijo ter zdravstveno, medicinsko in farmacevtsko tehnologijo;
– dobavo kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, prehransko varnost, medicinsko in zaščitno opremo;
– dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij;
– svobodo in pluralnost medijev;
– projekte ali programe v interesu Evropske unije, opredeljene v Prilogi I Uredbe 2019/452/EU.

Neposredno tujo naložbo na področju zgoraj naštetih dejavnosti mora tuji vlagatelj ali ciljna družba ali prevzeta družba ministrstvu priglasiti najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe oziroma najpozneje v 15 dneh od ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji.

Ukrep pregleda neposrednih tujih investicij bo veljal do 30. junija 2023.

Odgovor na vaše vprašanje je načeloma pritrdilen, razen če najemna pogodba izrecno ne ureja tovrstnega primera drugače.

Torej, če najemna pogodba ureja situacijo, ko zaradi višje sile, državnih ukrepov, epidemije, ipd. najemnik ne more uporabljati prostora, se primarno uporabijo določila najemne pogodbe. V nasprotnem primeru pa je potrebno upoštevati vsakokrat veljavna zakonska pravila, ki urejajo najemna razmerja, pa tudi sodno prakso. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) ter Obligacijski zakonik (OZ) ne urejata izrecno pravnih posledic za primer, ko najemnik brez svoje krivde (pa tudi brez krivde najemodajalca) ne more opravljati poslovne dejavnosti v najetem prostoru. Zakon tako po našem mnenju neposredne podlage za neplačevanje najemnine ne daje. Prav tako po našem mnenju načeloma ne pride v poštev nobena izmed zakonskih določb, ki bi v takem primeru utemeljevala zahtevek najemnika po znižanju najemnine. OZ namreč znižanje najemnine predvideva le za naslednje primere, tj. če je predmet najema delno uničen ali poškodovan, če je omejena najemnikova pravica do najema stvari zaradi pravice tretjega, če ima predmet najema ob izročitvi napako, ali če se ta pojavi tekom trajanja najemnega razmerja ipd.

Ne glede na pojasnjeno, se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, to je od vključno 13. marca 2020 do preklica razglasitve epidemije, to je do 31. maja 2020, ni zaračunavala najemnina ali del najemnine. Upravičenci so morali vlogo za odobritev nezaračunavanja najemnine ali dela najemnine oddati do dne 31.08.2020. Čeprav je Vlada RS dne 18.10.2020 sprejela Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju celotne države, s katerim je ponovno razglasila epidemijo COVID-19 na ozemlju RS, zaenkrat še ni bila sprejeta pravna podlaga, s katero bi omogočili izvajanje oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnin zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 tudi v drugem valu razglašene epidemije COVID-19.

Načeloma je odgovor na to vprašanje pritrdilen, vendar pa je potrebno za dokončen odgovor najprej preveriti določila najemne pogodbe in upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.

Najemna pogodba praviloma določa, v katerih primerih lahko najemno razmerje preneha po volji najemnika. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi določila Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), ki vsebuje številne zavezujoče določbe glede najema poslovnih prostorov in prenehanja najemnega razmerja med pogodbenima strankama. Z vidika zavezujočih določb ZPSPP je tudi pomembno, ali je najemnik sklenil najemno pogodbo za določen ali nedoločen čas, saj ZPSPP različno ureja zadevna tipa pogodb.

Ker ZPSPP določa, da je potrebno najemno pogodbo, ki je sklenjena za nedoločen čas, sodno odpovedati z enoletnim odpovednim rokom, najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, pa načeloma niti ni mogoče odpovedati pred potekom časa trajanja, za katerega je sklenjena, je z vidika najemnika zaradi posledic razglašene epidemije toliko bolj pomembno, da Obligacijski zakonik (OZ) ureja institut spremenjenih okoliščin. Zadevni institut omogoča, da v primeru, če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.

Vendar pa se najemnik na institut spremenjenih okoliščin lahko sklicuje zgolj v primeru, če ob sklenitvi najemne pogodb nastanka trenutnih razmer ni mogel predvideti, teh okoliščin ni mogel upoštevati ali če se jim ni mogel izogniti oziroma, če njihovih posledic ni mogel odkloniti.

Ključno vprašanje, do katerega se bo sodišče v takšnih sporih moralo opredeliti je torej, ali je nastanek epidemije in nezmožnost opravljanja dejavnosti tveganje, ki bi ga najemnik ob sklenitvi najemne pogodbe mogel predvideti in upoštevati. Prav tako pa je pomembno, ali je najemnik v času epidemije storil vse, da bi se negativnim posledicam izognil oziroma jih kar se da omili.

Epidemija COVID-19 bo za številna podjetja nedvomno odprla vprašanja, ali se bo v primeru, ko bo zaradi epidemije in zaradi strogih ukrepov, ki so bili zaradi nje sprejeti, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti oteženo, negotovo, zamujeno ali v celoti nemogoče oziroma preprečeno, mogoče sklicevati na določbe Obligacijskega zakonika, ki urejajo spremenjene okoliščine (112. člen), višjo silo (116. člen) in negotovost izpolnitve obveznosti (102. člen). 

Čeprav Obligacijski zakonik predstavlja krovni predpis, ki ureja vse civilnopravne pogodbe, je treba upoštevati, da Obligacijski zakonik skladno z načelom pogodbene svobode pogodbenim strankam daje veliko možnosti, da svoje pogodbeno razmerje uredijo kot želijo. To pomeni, da kljub temu, da bi epidemija COVID-19 lahko predstavljala okoliščino, ki bi upravičevala razvezo ali spremembo pogodbe, odlog izpolnitve obveznosti, ugovor ogroženosti izpolnitve ali prenehanje obveznosti, je treba pred sprejemom kakršnihkoli sklepov o izpolnjenosti pogojev za naštete možnosti, ki jih dajejo določbe Obligacijskega zakonika, najprej natančno preučiti določila vsake posamezne pogodbe.

Na področju posojil, Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev banke zavezuje, da odobrijo odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb (vračila glavnice, obresti, zamudne obresti, stroške, itd.) za 12 mesecev vsem kreditojemalcem, ki za to zaprosijo ter izpolnjujejo določene pogoje. Ta zakon velja za vse banke, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali imajo podružnico v Republiki Sloveniji kot tudi za tuje banke, ki opravljajo bančne storitve neposredno na območju Republike Slovenije.

Vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe bo potrebno na banko vložiti najkasneje v šestih mesecih po prenehanju epidemije.